Ekonomisti svarijo: letošnji vročinski val se bo naslednje leto poznal na vaši denarnici

Čeprav se je inflacija cen hrane na evroobmočju končno začela umirjati, ekonomisti opozarjajo, da zatišje, ki je gospodinjstvom prineslo nekaj olajšanja, morda ne bo trajalo. Letošnji vročinski valovi, ki pestijo Evropo, bi namreč lahko predstavljali večjo grožnjo cenam hrane v supermarketih v prihodnjem letu, kot jo v zadnjih mesecih predstavlja konflikt na Bližnjem vzhodu, ki je privedel do zaprtja Hormuške ožine.

Kot piše Euronews, bi namreč škoda na pridelkih, ki jo povzročata suša in izjemna vročina, lahko imela večji vpliv na zviševanje cen, kot ga je imelo višanje cen nafte in gnojil.

"Menimo, da bodo letošnji poletni vročinski valovi prihodnje leto močneje prispevali k rasti cen hrane kot vojna," je v novem poročilu dejal Tomas Dvorak, višji ekonomist pri družbi Oxford Economics.

Čeprav so se v zadnjem času pomisleki, da bodo višje cene nafte in gnojil, ki jih je sprožil konflikt med Izraelom in Iranom, hitro vplivale tudi na cene v supermarketih, umirili, ekonomisti tako sedaj svarijo pred novo nevarnostjo. Kot pojasnjujejo, globalni šoki na trgih surovin običajno potrebujejo približno leto dni, da se prenesejo do potrošnikov. To pa pomeni, da bomo posledice letošnjih vročinskih rekordov, suše in vplivov na letino čutili šele prihodnje leto.

Ob tem pa opozarjajo, da tudi posledice dražjih derivatov in gnojil še niso povsem izzvenele.

Izdelki naj bi se dražili postopoma

Ekonomisti pri Oxford Economics in Deutsche Bank pričakujejo, da se bo inflacija cen hrane prihodnje leto znova okrepila, saj se bodo višje cene surovin postopoma prenesle skozi celotno prehransko dobavno verigo, piše Euronews.

Višji stroški energije in gnojil vplivajo na cene hrane po dveh glavnih poteh. Prvič, energija se uporablja v vseh fazah prehranske dobavne verige, tj. od traktorjev in prevoza do predelave, pakiranja in hlajenja, zaradi česar postane proizvodnja dražja.

Drugič, cene gnojil rastejo skupaj s cenami zemeljskega plina, kar povečuje stroške kmetov. Ti stroški pa potrebujejo čas, da se odrazijo na policah supermarketov: cene energije lahko na cene gnojil vplivajo že v nekaj tednih, medtem ko se manjša uporaba gnojil ali spremembe pri setvi običajno odrazijo v višjih cenah hrane šele po naslednji letini.

Oxford Economics ocenjuje, da bi lahko skupni učinek višjih cen nafte, gnojil in kmetijskih surovin v prihodnjem letu inflaciji cen hrane v evroobmočju dodal približno 0,5 odstotne točke. Učinek naj bi se krepil postopoma, pri čemer bo najprej vplival na cene svežih živil, šele nato pa tudi na predelane prehranske izdelke.

Ker lahko visoke temperature in suša zmanjšajo pridelek, pa analitiki še ocenjujejo, da bi lahko vremenski vpliv sam po sebi prihodnje leto inflaciji cen hrane dodal še do eno odstotno točko, s čimer bi se inflacija cen hrane v evroobmočju leta 2027 povzpela na približno 3 odstotke.

Dolgotrajne posledice vročinskih valov

Letošnji poletni vročinski valovi ter neobičajno toplo in suho vreme bi tako lahko na cene hrane vplivali še bolj kot sam šok na trgih surovin. Škoda na pridelkih je že zdaj ocenjena kot neizogibna, novi vročinski valovi pa bi lahko letino še dodatno zmanjšali, kar bi leta 2027 spodbudilo višjo inflacijo cen hrane.

Po napovedih ekonomistov naj bi bil sicer skok cen hrane najbolj izrazit v prvi polovici leta 2027, nato naj bi se začel postopno umirjati.

Oxford Economics se pri pripravi poročila sklicuje na delovni dokument Evropske centralne banke (ECB) iz leta 2023, ki ugotavlja, da naraščajoče temperature sčasoma vztrajno zvišujejo cene hrane in skupno inflacijo, pri čemer je vpliv najizrazitejši prav pri cenah hrane. Raziskava je pokazala tudi, da lahko višje temperature na inflacijo vplivajo še do 12 mesecev po začetnem vremenskem šoku.

Delovni dokument ECB sicer še ocenjuje, da bi lahko globalno segrevanje do leta 2035 zvišalo povprečno letno svetovno inflacijo cen hrane za od 0,92 do 3,23 odstotne točke, odvisno od podnebnega scenarija. Ugotavlja tudi, da je vročinski val v Evropi leta 2022 evropsko inflacijo cen hrane zvišal za 0,67 odstotne točke, inflacijo cen hrane v evroobmočju pa za 0,78 odstotne točke, pri čemer je bil vpliv največji v južni Evropi.

Prihodnji vročinski valovi pa bi na cene hrane lahko vplivali še izraziteje, piše Euronews. Ob nadaljnjem segrevanju podnebja naj bi se inflacijski učinek ekstremno vročih poletij še povečal.

Raziskovalci ob tem opozarjajo, da so kmetijske kulture z nadaljnjim segrevanjem podnebja vse bolj občutljive na vročinski stres, zato bo enako intenziven vročinski val verjetno povzročil večje izgube pridelka in še izrazitejše pritiske na rast cen hrane.